Monthly Archives: september 2018

Rimski navdih večnosti

Vetrc, ki potegne skozi borovce. Črno bele ploščice, po katerih stopam v tihoti jutra, na drugi strani pa se sonce dviga nad mestom. Toplina mestnega vrveža. Sončni žarki se poigravajo s senco, ki jo mečejo na tlakovce. Večna prisotnost zgodovine, ki je hkrati tako živa in vznemirljiva. Občutki, ki jih zaklenem v svojo dušo. Če želim občutiti navdih večnosti, odprem kolonjsko vodo z baziliko in rdečo pomarančo in takoj me prevzame vonj modernega, svežega, klasičnega. Berem Hadrijanove spomine francoske pisateljice Marguerite Yourcenar. Cesar Hadrijan v knjigi piše dolgo pismo svojemu nasledniku Marku Avreliju, stoičnemu filozofu. Delo je razmišljajoče in me na nenavaden način privlači. Med vsemi zgodovinskimi obdobji je prav doba Rimljanov tista, ki me vznemirja in spodbuja k radovednosti. Obisk francoskega akvedukta Pont du Gard me je za vedno zaznamoval, name je denimo tisti oblačen dan deloval kot nekakšen presek mojega umetniškega dela. Ko berem Hadrijanove memoare, se sprehajam v hladu marmornih tal, obdana sem z meditativno tišino. Priznam, knjige ni vedno preprosto brati, saj je Yourcenarjeva zelo temeljita in prefinjena v svojem pisanju, nekako tako, kot je bil Hadrijan natančen pri uresničevanju projektov. Vladal je v slogu s svojo miroljubno filozofijo, zato je lahko potoval po daljnih provincah in se kot velik ljubitelj umetnosti zapisal v večnost s Panteonom in Villo Hadriano. V času večerne zarje, ko na koži začutim šepet vetra, si predstavljam Hadrijana na sprehodu po dvoranah svoje vile v Tivoliju. Arkadijska pokrajina, ki obdaja vilo, se koplje v sončnem zahodu. Igra svetlobe in senc na drevesih in kamnu, odsev antičnega sija v neskončnosti tega poletja. Dotakljivo branje izpod peresa francoske pisateljice, ki v meni budi rimske občutke, tiste, ki nahranijo dušo ob določenih trenutkih. Ko Hadrijan premleva smisel bivanja, modro doda: Ko se vsi zapleteni računi izkažejo za napačne, ko nam celo filozofi nimajo ničesar več povedati, se smemo obrniti k naključnemu ščebetu ptic in daljni protiuteži zvezd.*

*Iz Hadrijanovih spominov Marguerite Yourcenar, ki so izšli pri Cankarjevi založbi l. 2005.

Motivi v grafitu

Danes bom povedala nekaj besed o mojem projektu, ki sem ga naslovila  konkretno – Motivi v grafitu. Vsaka moja risba se začne z gladkim papirjem in monolitnim grafitnim svinčnikom, nadaljevanje pa prepustim barvicam, ki sem jih skrbno izbrala. Klasika mi je všeč, saj znotraj že postavljenih temeljev odpira izzive, kako lahko posameznik prikaže svoja edinstvena opažanja; vsi smo že videli posodje, orodje, ipd., vendar pa ga še nihče ni videl skozi oči – vstavite ime –  slikarja. V tem je čar klasike – uporabiti že preverjene metode sebi v prid, ko si jim blizu, pa se z njimi lahko poigravaš. Zelo pa mi je všeč tudi avantgardno – upor proti ustaljenemu, drugačne poti, ali pa, kot sama rada pravim, vznemirjenje nedoživetega. Moj večni navdih je jadrnica sredi morja…

Dodajam še nekaj risb, za večje verzije pa predlagam obisk Motivov v grafitu na http://motifsingraphite.leasambar.com.