Terry s kančkom Charlesa Baudelaira

Bom sanjal o obzorjih, ki se sinja zde, vrtovih, vodometih, ki solzé pršé, poljubih, petju ptic ob zarji, zori rani, o vsem najbolj otroškem, kar Idila hrani. Upor zaman ob moje okno bo hrumel, naprej bom sklonjen nad pisalnikom sedel, zakaj popolnoma se bom predal nasladi, da s svojo voljo bom utiral pot Pomladi, izvabil […]