»Dragi Paul Éluard…« sem zapisala, ali bolje rečeno, načečkala v beležnico nekega zgodnjega jutra. Sedela sem pri mizi s svojo skodelico Long Jing čaja in prebirala stihe iz zbirke francoskega pesnika Éluarda. To knjižico imam pri roki (kot sem napisala s povsem neberljivo pisavo) za primere, če začutim, da se moram za hip odmakniti od vizualnega nereda. Tumblr, Pinterest itn. so kot hiter vir navdiha, a tako dobro dene risati iz pravih stvari, obiskati muzej, galerijo ali knjižnico ter slediti svojim očem. Paulova poezija pa je tako ekspresivna, da te njegove besede kar potegnejo iz stampeda zamišljenosti.
Povezava do sličice z besedilom.