Med meglo in oblaki
so drevesa – odsev
skrhanega porcelana
v luži.
Lea Šambar, 30. 3. 2024 ob 10:10 p.m.
Dež pada po mizah in stolih,
v kavarni sedi obraz neznan;
kot brije burja januarja,
pluje srce v razburkan pristan.
Lea Šambar, 28. 3. 2024 ob 10:01 p.m.
Sanjam sanje, ki jih čas ne dohiti;
planike na vetroven dan
in samotno brv med skalovjem –
da nikoli ne odidem stran…
Niti ko luč zaide za vrhovi.
Lea Šambar, 26. 3. 2024 ob 10:02 p.m.
Polnoč v siju zvezd s
šepetom v krošnjah dreves;
izpraznjen postane pomen besed.
Lea Šambar, 22. 3. 2024 ob 9:30 p.m.