Monthly Archives: november 2020

Poezija obloženih kruhkov

Obožujem kruh. Ni mi nerodno priznati, da ga jem vsak dan – belega, rženega, polnozrnatega, obloženega z raznimi stvarmi, zaradi mene pa bi bil lahko tudi zelen, toda nikar ne pretiravajmo. Opečen in obložen kruh prihajata v neskončnih različicah, kar je po mojem mišljenju pravzaprav nekaj najboljšega za malico. Najprej moram povedati, da ne zagovarjam nobenih prehrambenih esktremov. Zelo dolgo nisem zajtrkovala, dovolj sta mi bila skodelica kave in kefir, sčasoma pa sem svoje mišljenje glede zajtrka spremenila, kar me še danes veseli. Za zajtrk pojem ovseno kašo, ki je že del moje zgodovine, pa tudi kruh z umešanimi jajci, maslom, marmelado ali kaj podobnega, kar je odvisno od dneva in priložnosti. Čeprav se pri nas sendviči niso šteli kot celovit obrok, bolj kot neko mašilo med pomembnejšimi obroki dnevi, sem še vedno naklonjena toplim sendvičem in opečencem. Nočem zveneti kot nekdo, ki cel dan je samo kruh, kot članica družine sesalcev se prehranjujem tudi s solato, sirom in vročo čokolado ter jabolki in še kaj bi se našlo, vendar pa menim, da me zaradi pisanja o ljubem opečenem kruhu ne bo nihče preganjal z vilami okoli. Nikoli ne bom pozabila svojega prvega toplega sendviča. Narejen na pultu mojih starih staršev, ki sta vedela, kako se tem stvarem streže. Priprave pa sta se lotila tako, da sta rezine kruha zložila po kuhinjskem pultu in jih potem izmenično premazala z maslom. To ni bil dieten sendvič in dvomim, da je katerikoli dober sendvič zares dieten, ampak na tem popotovanju se ne odrekamo hrani, smo zmerni in se semintja radi malo pocrkljamo. In to je bil sendvič za takšno priložnost. Potem sta kruhke obložila s sirom, svežo salamo in obročki čebule in jih spekla v ponvi. Croque monsieur in njegova komplementarna dama croque madame sta po mojem mišljenju tako božanska, da se ti kar čeljust povesi do tal ali pa se to zgodi samo meni? Ko celotno bitje zahrepeni po kombinaciji opečenega kruha s sirom, šunko, bešamelom in jajcem, tedaj si pripravim eno od zgoraj naštetih variacij. Osnova vsakega dobrega opečenca je kruh. Najraje imam kruh, ki je mehek, niti približno pa ne sme biti suh. Če je govora o pohanih šnitah, potem je naše polje za manevriranje čisto drugačno, vendar pa me ob opečenem kruhu, ki je že v osnovi dehidriran do neskončnosti in je skorjica tako trda, da moraš ob grizenju popiti liter tekočine vse mine. Če se lotim priprave popečenega kruha, najraje pohrustam svoj kruh, ker pa to ni vedno mogoče, izberem kruh iz določenega žita ali mešanice žit z rahlo skorjico in mehko notranjostjo. Obstaja veliko obloženih kruhkov, na katere me vežejo čudoviti spomini ob kavi in čaju. Na sončne zahode in na mehko easy listening glasbo ter na malice po sprehodih. Naj živi kruh. Dober tek.

Dragi Bunki

Dragi Bunki, 

nekega novembrskega dne si vstopil v moje življenje in ga temeljito spremenil. Ni mi mar za tvoje poreklo, kdo so tvoji starši in kakšen pedigre imaš – važno, da si ob meni, saj je tedaj vse videti malo boljše. Če me zgolj pogledaš, že prebereš moje misli in kot bi tlesknil s prstom uganeš tudi moja čustva. Tvoja prisotnost je magnetična. Čeprav si bil sprva grozno sramežljiv, si se vmes že malo opogumil, hkrati pa še vedno ohranjaš svojo eleganco. Na zdravje, Dolce (ker je Light Blue ena od mojih najljubših dišav, tvoja čudovitost pa je primerljiva s sončnimi žarki) – želim ti sir, jogurt in piškotke in nikar se ne boj še naprej plezati v moje naročje.