Posts Tagged: Junaki knjižnih polic
Začetek knjižnega popotovanja
Ljudsko slovstvo je dragocen del književnosti, saj nam pripovedke, pravljice in bajke pripovedujejo o predstavah in izkušnjah naših prednikov. Starodavna ljudstva in kulture so si naravne pojave, način življenja in dojemanje sveta razlagali po svoje, včasih pa so v pripovedovanja vnašali tudi opazovanja dogajanj na nebu. Tako so v svoj vsakdan vnesli kanček čarobnega in nerazumljivega. Ljudske zgodbe so bile vir navdiha za nekatere znane pripovedovalce in pravljičarje, ki so zamisli in spoznanja razvijali naprej ter ustvarili nekatera najlepša literarna dela, ki jih poznamo in beremo še danes. Starodavne kulture so osnovale svoje sisteme verovanj in načine življenja. Iz doživljanja in razlag sveta (jamsko slikarstvo in Stonehenge) so pognali miti in legende. Njihovi značilni predstavniki so razna bajeslovna bitja, nekatera so strašljiva, druga svarijo pred običajnimi slabostmi, prijazne vile pa nastopajo kot blažilno sredstvo v primeru neugodnosti. Prek prebiranja ljudskega slovstva sem vstopila v svet književnosti in to je bil začetek mojega knjižnega popotovanja. Seznanila sem se z življenjem in odnosi med bogovi, ki so prebivali na Olimpu v času antične Grčije, brala o junaškem Kralju Matjažu in njegovem slovitem spancu, poslušala pa sem tudi zgodbe o kralju Arturju in vitezih okrogle mize. Ta legenda se mi je še posebej vtisnila v spomin, saj gre za preplet legende in ljudskega slovstva. Miti in legende se niso ustavile le pri pripovedovalcih. Služile so in še služijo kot neusahljiv vir spoznanj in navdiha za številne ustvarjalce iz drugih področij umetniškega delovanja (skladatelj Wagner je na primer osnoval opero na srednjeveškem epu o Nibelungih).
Ustvarjalca pripovedk in pravljic si pogosto zamišljam kot nekoga, ki pri delovni mizi in ob večerni svetlobi oljenke piše. Predstavljam si zven škrtanja peresa po papirju. Ampak to je romantična predstava, povezana s priljubljenimi avtorji pravljic iz 19. stoletja, ki so me v letečem kovčku ponesli nad daljne pokrajine, iz katerih so moleli minareti. Pravljičarji so se bogatili s poslušanjem ljudskih zgodb, zbiranjem gradiva in potovanji. Svoj navdih so nabirali pod žgočim mediteranskim soncem in si ogledovali freske, ki so prikazovale obrede kulta boga Dioniza. Svoje vtise so zabeleželi v slogu, značilnim le zanje in jih popeljali s seboj domov, kjer so jih vpletli v svoje pisanje. Z besedami so znali naslikati podobe domačih in tujih svetov. Odprli so mi pot v izbe preprostih ljudi in dvorske gospode, ki si je ob zvokih neznanega glasbila prepevala nežne melodije.
Pripovedke in pravljice imajo tudi estetsko vrednost, pa ne gre le za patino, ki knjige obarva s posebnim šarmom. Nekatere starejše izvode pravljic spremljajo dih jemajoče ilustracije, ki spominjajo na tapiserijo iz Bayeux-a. Zgodovinski dogodek je izvezen z zgodbo, ki nam pripoveduje o osvajalskem pohodu na tujo deželo. Kralj jezdi v spremstvu vitezov, a se ne bo vzpel po bršljanovih viticah do nesojene kraljične, temveč bo s svojo vojsko poskušal zavojevati Anglijo. Pravljice in pripovedke sicer pripovedujejo o težko uresničljivih scenarijih, a je rdeča nit skrita v vsebini. Nimajo vse pravljice srečnih koncev ali pa junakov, ki uspejo premagati vse ovire na poti do cilja. Ključno je sporočilo o gojenju pozitivnih vrednot, obenem pa se je v njih zrcalila srednjeveška podoba sveta in tedanjih odnosov med ljudmi.
Lea Šambar, 10. 7. 2023 ob 9:25 pm.
Poezija za vse čase: Ljubezen iz daljave
Moja knjiga poezije, ki je primerna tako za dobre kot tudi za slabe čase nosi naslov Ljubezen iz daljave: Provansalska trubadurska lirika. Na eni od mojih knjižnih polic ima stalno mesto že kar precej časa. Ko se je neke noči pred več kot desetletjem razbesnela nevihta, je bila to prva knjiga, ki sem jo ponoči začela brati, da bi mi bilo lažje. Kot prava knjigoljubka sem vedno pripravljena na branje knjig in tudi noč ni nobena izjema. Kratko ozadje trubadurskega pesništva: sega v srednji vek v Provanso, začelo se je okrog l. 1100 in se razcvetelo med 12. in 13. stoletjem. Trubadurji so bili pesniki dvorske poezije, zato tudi njihove pesmi v središče postavljajo pojem hrepenenja po nedosegljivi dami, ki je predmet trubadurjevega oboževanja, njegove neskončne vdanosti in duhovne ljubezni. Trubadurske ljubezenske pesmi so bile zbrane v šansonjerih, ki so bili sestavljeni iz pesmi, razlage in pesnikovega življenjepisa oz. vide, ki pa ni nujno temeljil na resničnih podatkih. Trubadurske pesmi niso bile naslovljene, saj je prva vrstica pesmi ponavadi služila kot naslov. Omenjena pesniška zbirka pa mi je blizu tudi zaradi osebnega spomina na jug Francije, zato to knjigo nosim pri sebi kot dragocenost.
Zapleti in razpleti nekega hotela
Hotel Arthurja Haileyja je še ena knjiga, ki jo prištevam k junakom neizpetih knjižnih polic. Gre za knjigo, ki sem jo na imela na svojem kupčku neprebranih del že nekaj časa, zato sem se odločila, da je treba knjige iz omenjenega kupa končno prebrati. Pravijo, da ne sodi knjige po platnicah in Hotel je knjiga, ki to uteleša. Britansko-kanadski pisatelj je za svoja dela dodobra raziskal področja, o katerih je pripovedoval. Njegove knjige so postavljene na raznolika prizorišča dogajanj, kot je na primer letališče, v drugem delu pa ponudi vpogled v ozadje avtomobilske industrije. Mogoče ne gre za knjige, ki bi nam v knjižnici takoj skočile v oči, toda ravno v tem je, kot sem to že neštetokrat omenila, čar neizpetih junakinj in junakov iz knjižnih polic. St. Gregory je znameniti in največji hotel v New Orleansu. Njegov lastnik Warren Trent ni ravno navdušen nad novostmi. Hotelski magnat Curtis O’Keefe nastopi z obljubo, da bo v New Orleansu postavil moderen hotel, ki bo na voljo popotnikom sodobnega časa in se bo s svojo ponudbo prilagodil hitrejšemu tempu življenja. V nasprotju z ambicioznostjo njegovega nasprotnika pa se Warren Trent s spremembami ne strinja. Njegov hotel bije z ustaljenim ritmom, ki bolj ustreza staremu kovu turistov, delegatom raznih kongresov in popotnikom, med katerimi so dolgoletni hotelski gostje. V Hotelu pride tudi do družbenega konflikta, ki opomni na dojemanje raznolikosti. Ni pa vse tako črno-belo. Peter McDermott je Trentov pomočnik in razmišlja o novostih, ki bi jih lahko vpeljali v hotelsko delo. Skupaj s Christine Francis, osebno tajnico Warrena Trenta nas popelje skozi enotedensko dogajanje. Pisanje je tekoče, v ozadju potekajo nekatere individualne zgodbe, ki nam naslikajo odnose med zaposlenimi in obiskovalci. Predstavijo se nam različni gostje hotela, njihove prigode in uslužbenci, ki skrbijo za to, da se hotel tako ali drugače premika naprej – ali pa stopiclja na mestu, kar privede do spremembe, ki se je napovedovala – bo hotel stopil v korak s sedanjostjo in se posodobil, ali pa ga bo posrkalo v časovno luknjo?
Vprašanje interesnih sfer
Z dobrimi knjigami imam resen problem – prehitro jih preberem. Nedavno tega sem se zabubila v knjižico, ki sem jo imela na svojem radarju že od lanskega leta in nosi naslov Berem, da se poberem: 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih, napisal pa jo je Miha Kovač. Če se s knjižno vsebino lahko povežem, v branju toliko bolj uživam, ni pa to pogoj. V knjižici si preberemo o prednostih branja fizičnih knjig, avtor pa nam predstavi tudi nekaj pozitivnih lastnosti, ki nam jih ponujajo zaslonske vsebine. Branje knjig v fizični obliki mi pomeni nekaj najboljšega, čeprav razumem, da so v današnjih časih priljubljeni tudi e-bralniki, ki pa jih niti ne uporabljam, saj me konkretne knjige bolj navdahnejo. Knjižica nam predstavi branje kot eno od alternativ gledanju televizije, brskanju po spletu in podobnem, saj nas branje bogati. Avtor pripoveduje o raznih načinih branja (poglobljeno? individualno? preletavanje?), ki so se razvila v različnih časovnih obdobjih. Z branjem knjig si širim obzorja, se učim o drugačnih načinih razmišljanja, sem empatična. Lahko si odprem nove ustvarjalne poti, krepim svoj besednjak in ja, mogoče si moram za branje res vzeti čas in zveni kot nekaj napornega, ampak vse, kar je dobro, zahteva trud. Če berem knjige, razmišljam s svojo glavo, kar pa je po mojem mnenju zdaleč nekaj najbolj pomembnega. Ker knjige niso obtičale v času iznajdbe tiska, me veseli, da še naprej izhajajo tako zanimiva dela, kot je knjižica o branju.