Posts Tagged: Junaki knjižnih polic
Ljubiteljica branja
Ko sem se spoznala s knjižnimi policami starih staršev, sem postala ljubiteljica branja. Pri knjigah me bolj kot letnica nastanka zanima slog pisanja in obravnavanje različnih vprašanj, tudi družbenih. Nekatere teme morda niso aktualne v sedanjosti, toda pogledi v preteklost s časom lahko požlahtnijo. Književna obdobja imajo svoje tematske pokrajine, po katerih so se razrasla vprašanja in mnenja, ki bralke in bralce spodbujajo k razmišljanju. Kljub čarom in pastem preteklosti pa življenje poteka v sedanjosti, ki prav tako pušča svoj odtis v književnosti.
Lea Šambar
Junaki knjižnih polic: Jules Verne
V knjigah francoskega pisatelja Julesa Vernea so junaki njegovih del hote in nehote podvrženi različnim preizkušnjam. Z neustrašnostjo premikajo gore, da bi dosegli svoj cilj. Prigode junakinj in junakov so s kančkom humorja postavljene v obdobje, ki je pred svojim časom. Pisatelj popelje bralke in bralce skozi prostrane in pisane pokrajine ter se z navdihom fantazije dotakne zvezdnate kulise neba. Kljub domišljijskim dogodivščinam pa pisatelj ne zanemari realnosti družbe tedanjega časa.
Lea Šambar
Ana Karenina
Ana Karenina (1873-1877) je eno od brezčasnih del svetovne književnosti. Napisal jo je ruski realistični pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj, ki je napisal tudi roman Vojna in mir (1864-1869). Pisatelj nam prikaže svet, kjer ena stran podpira kršenje družbenih norm 19. stoletja, druga stran pa to obsoja. Kar je nekaterim dovoljeno, je drugim prepovedano. Spremljamo zgodbo Ane, ki je zapustila svoj dom in odšla z grofom Vronskim. Na svoji novi poti prepozna različne ovire, zaradi katerih se njeno življenje konča tragično. Vzporedno z Anino zgodbo spremljamo še življenje Levina in Kitty. Tolstoj nam tako predstavi družbo tedanjega časa iz večih perspektiv.
Lea Šambar
Skrivnosti
Skrivnosti (1892) so roman norveškega pisatelja Knuta Hamsuna. Za svojo knjigo z naslovom Blagoslov zemlje je prejel Nobelovo nagrado, poleg Skrivnosti in Blagoslova zemlje pa k njegovim poznanim delom sodita še Pan in Glad.
V manjše mesto pripotuje Johan Nagel. Je nekoliko nenavaden in svojeglav. Svojega novega znanca najde v Minuteju, ki mu razkrije marsikatero podrobnost iz življenja prebivalcev. Nekatera dejstva iz pisateljevega življenja se odsevajo v navadah glavnega junaka. Med vandranjem po mestu in naravi poskuša Johan razvozlati niti svojega bivanja in postane razpet med dvema ženskama. Dogajanju so dodani prelepi in zasanjani opisi narave, ki so v nekaterih odlomkih tudi prežeti s simboliko čudežnih bitij.
Dogajanje in odnosi med prebivalci so opisani, kot bi nam pisatelj odstiral in zastiral pajčolan – nič ni tako, kot je videti na prvi pogled.
Lea Šambar, 24. 4. 2026 ob 21:54.