Monthly Archives: February 2024
Pustil je pisemce na klopci
Pustil je pisemce na klopci,
a ga nihče ne prebere;
sprehaja se po dežju,
da dež bolečino izpere.
Njene oči, sijoče kot
sarkofagi v mesečini,
hitel je po stopnicah,
da bi bil v njeni bližini.
Ne odreži veje, ki ni suha,
pusti jo, da ozeleni;
zakaj bi izkopali korenino,
ko roža najlepše cveti?
Lea Šambar, 9. 2. 2024 ob 9:21 p.m.
Ne zapiraj vrat hotelske sobe
Ne zapiraj vrat hotelske sobe,
srce je tam kjer hoče biti;
z očmi se oklene slike v medaljonu,
a se čustvom ne more skriti.
Vse, da jo odženejo od tebe,
vse, da bi zbežala od sebe.
In plašč, ki osamel v omari visi,
memoar njenih misli ostaja;
ko sama zase v noč bedi,
s cvetjem davnih dni se opaja.
Lea Šambar, 5. 2. 2024 ob 9:02 p.m.
You’re Poison
You’re poison
pa ura še ni pol treh
na barskem stolčku
s skodelico kave
tesno v dlaneh –
cianovodik.
Lea Šambar, 2. 2. 2024 ob 9:39 p.m.