Nebo in oblako sta eno;
v divji mesečini
razkleneta roke
kot krila metulja.
Lea Šambar
Prosojna, gladka,
šuštela je zavesa
ob svitanju.
In ujela se je,
gerbera drobna,
v jutra čar.
Lea Šambar
Naoknice odpre
veter, ki se z njimi
poigrava;
iznad ognjišča
z vonjem po kadilu
ptica se prebuja.
Lea Šambar
Spomin na gozdič;
vzplapolala je trava,
maka sij usahnil.
Lea Šambar