Posts Tagged: poezija
Lokvanj se je zrcalil na gladini
Lokvanj se je zrcalil na gladini
in avgustovski večer je odmeval
kot slutnja preteklih dni
v senci med drevesi.
Lea Šambar, 18. 2. 2024 ob 9:31 p.m.
Dolga, neobljubljena cesta
Dolga, neobljubljena cesta –
po ovinkih limuzina drsi,
v njej dama s pajčolanom sedi;
kot oddaljena ptica na horizontu
zgodba v njenih rokah – nenapisana.
Lea Šambar, 15. 2. 2024 ob 9:26 p.m.
Vse mesto je v temi
Vse mesto je v temi,
nihče se ne premika,
še mravljica na zemlji
komajda zadiha.
In ura v zvoniku
monotono odzvanja,
vsaka bit utrip prešteva,
mesec zvezdam se priklanja,
zase sanja…
Lea Šambar, 12. 2. 2024 ob 9:25 p.m.
Pustil je pisemce na klopci
Pustil je pisemce na klopci,
a ga nihče ne prebere;
sprehaja se po dežju,
da dež bolečino izpere.
Njene oči, sijoče kot
sarkofagi v mesečini,
hitel je po stopnicah,
da bi bil v njeni bližini.
Ne odreži veje, ki ni suha,
pusti jo, da ozeleni;
zakaj bi izkopali korenino,
ko roža najlepše cveti?
Lea Šambar, 9. 2. 2024 ob 9:21 p.m.