Pesem

Ko sam sediš v temi,
na dušo leže ti nemir,
hrepenenje svojega srca
izlil boš na papir.

Nikar se ne sprašuj zakaj,
to stvar preteklega je dneva,
objel te zvezdnega neba bo sijaj,
naj bitje tvojega srca odmeva.

Nemir kot tiger v praproti preži,
saj mika plena ga bližina,
izgubil prestol je v igri tej,
šah-mat, pogoltne ga divjina.

Ne ženi žal besed si k srcu,
bodi izklesan kot grški kip,
če širnega neba te potre sivina,
jutri sinja te oblije mesečina.