Pod rožnatim oblakom
koraki odmevajo
po tlakovcih.
Večer ob brezvetrju
daleč se zdi.
Skomig z rameni,
pogled navzgor;
kar naenkrat
balonast oblak
postavi se navzdol.
Lea Šambar, 3. 7. 2026 ob 22:00.
Pada, pada noč;
na ravan ležejo
sanje davnih dni.
In stopinje v prsti –
meglen odsev časa,
ki se poslavlja.
Lea Šambar, 3. 7. 2026 ob 7:08.
Končna misel?
Sončni pristan,
stopinje na pomolu,
modrina, polna koral.
Lea Šambar, 6. 12. 2025 ob 22:25.
Naj svetilnik ne
sveti zaman, naj ladja
zapluje v pristan.
Kar tako, tja v
en dan, se besed
ne meče stran.
Od palač do sveta sanj,
te zvezdni utrinek
bo popeljal vanj.
Lea Šambar, 22. 11. 2025 ob 22:23.