Posts Tagged: poezija
Ne zapiraj vrat hotelske sobe
Ne zapiraj vrat hotelske sobe,
srce je tam kjer hoče biti;
z očmi se oklene slike v medaljonu,
a se čustvom ne more skriti.
Vse, da jo odženejo od tebe,
vse, da bi zbežala od sebe.
In plašč, ki osamel v omari visi,
memoar njenih misli ostaja;
ko sama zase v noč bedi,
s cvetjem davnih dni se opaja.
Lea Šambar, 5. 2. 2024 ob 9:02 p.m.
You’re Poison
You’re poison
pa ura še ni pol treh
na barskem stolčku
s skodelico kave
tesno v dlaneh –
cianovodik.
Lea Šambar, 2. 2. 2024 ob 9:39 p.m.
Samo en sij pod zvezdami
Samo en sij pod zvezdami,
pa nebo žari; ni neizpolnjenih želja,
le mali voz z levi vprežen.
In tebi, ki greš mimo,
droben glas iz saksofona piska –
nikoli ne zavrzi svojih hrepenenj.
Ideali, sfinge, večne uganke. Kot peščene sipine, ki ti spolzijo skozi prste. Ne morejo delovati enostransko.
Lea Šambar, 23. 1. 2024 ob 12:53 p.m.
Odmor za kavo ob petih
Odmor za kavo ob petih,
ko še ni prižgana luč
in v prostor seže zvok
godalnega kvarteta,
ki boža brbončice
kot na kruh namazan
frangipane;
spominja me na vonj
breskev poleti
krog spominov in sedanjosti
o, da bi cvetele tako kot lani!
Lea Šambar, 18. 1. 2024 ob 9:30 p.m.