Skip to content
Posts Tagged: Nikon
Večerna pesem
Komaj glas se dvigne nad šepet, tolaži me pridih večerne zarje, me je prevzelo morje zvezd, da v jasni noči sanjam samoto jesenskih brez? Trenutki so neskončni, kava se v skodelici ohladi, a dokler sanje še živijo, ptic bom jate v dlani ujela, upanju pustila pot v srce. Vsak srčni utrip povrne vandrajoče misli, polje klasja valovi, še zadnji utrinek večera usahne.
Peščena ura
Včasih sem peščena ura,
čas skoz’ prste mi polzi,
ne mine dan, niti minuta,
vse gre hitro, se ti ne zdi?
Kjer se reka v morje steka,
črta tanka je kot las,
nad obzorjem nov dan se prebuja,
čuje se žerjava v letu glas.
Ko se dan preveša v noč,
v vetru ustnice mi zadrhtijo,
za drevesi se potegnejo meglice,
z vlakom misli mi hitijo.
